prijatelji...?

prijatelji...?

Datum zapisa: 10.01.2017

Prijatelji! ali Prijatelji?

To je vprašanje. Naj vam povem kratko zgodbo.

O prijateljicah...

Na koncu lanskega šolskega leta sem imela kar dosti prijateljic. No, ne ravno najboljših vendar sem se z njimi pogovarjala med odmori, skupaj smo šle na kosilo... Dobro smo se razumele in nekatere izmed njih so mi zares veliko pomagale, ko sem se nenehoma primerjala z eno punco (seveda boljšo od mene). Res sem jim hvaležna. Zaradi njih sem spoznala, da sem dobra in da sem jim všeč takšna kot sem...

Hvala vam!

91838bb0d6182060af9fc107bee7d52a.jpg

Potem pa je prišlo to šolsko leto... Na začetku smo se še nekako dobro razumele, a potem jih je večina odšla stran od mene. Ostalo nas je šest zares povezanih iz različnih razredov in pa ene par iz mojega razreda. Z drugimi smo se le še pogovarjale... Spomnim se, ko sem takrat, lansko šol. leto, večkrat pomislila: kako lepo je imeti prijatelje, ki te imajo radi in jim lahko zaupaš... potem pa so prišle usodne božično novoletne počitnice. Teden prej so se punce iz naše skupine ''šestih'' - torej 5 punc, če mene ne štejemo (in me tudi niso štele!) začelo dogovarjati o neki zabavi, da bodo prespale pri eni in tako naprej, gledale film in vse kar se za to spodobi... Brez mene, kot sem že rekla. Ne mislite, da se je zgodilo prvič, ne. Zgodilo se je tudi za krompirjeve počitnice, ampak to je še bolj na začetku leta, morda me takrat niso dovolj poznale... sem se tolažila. Fora tega je, da so utihnile ali spremenile temo, ko sem prišla zraven in da se po počitnicah nisem mogla vključevati v pogovor, ker so govorile o filmu, ki so ga gledale itd. Torej to bi še prebolela, potem pa danes v šoli:

Sedim za svojo mizo na izbircu in slučajno ujamem pogovor dveh punc : zelo dobre prijateljice in sošolke. Omenjala bom pa samo začetnice imen. H, sošolka je vprašala P, dobro prijateljico ali sva midve najbolši prijateljici ali ne. Vedela sem da sva bili najboljši prijateljici, a vendar zdaj ko nas je šest nisva več. Še zmerom pa sem jo štela za svojo najbližjo prijateljico, saj je res super. Ona pa je rekla da ne več saj se zdaj bolj druži z drugimi iz naše male skupinice...Saj so one tudi super, res jih imam rada... A sem bila še vseeno tako: razočarana, žalostna, malo jezna... A na koncu, ko sem prišla domov, sem se počutila zelo prazno. To me je res prizadelo... Potem jo je H vprašala če sva bili kdaj najboljši in na moje veselje je rekla ja... No potem sta se še nekaj pogovarjali ampak v glavnem je bilo to to.

Zdaj bi vam res rada opisala P. Je super prijateljica in povem ji lahko vse. (ne vem ali naj pišem raje v pretekliku: povedala sem ji lahko skoraj vse). Je zabavna in pametna. Ima veliko talentov in ljudje jo imajo radi. Ukvarja se (kot jaz) s pisanjem, vendar piše večinoma spise. Res se super razumeva (preteklik????) Vendar pa, če slučajno to bereš in nisi sigurna, draga P, : spoznali sva se oz. najino prijateljstvo sva začeli 10. 12. 2014. Na podelitvi. So te besede dovolj...?

Sicer pa, hvala ker si moja prijateljica (ali je to preteklik?? ne bi smel biti... ne še!)

Rada vas imam,

Diana